Kontakt

Telefonska številka:

041 975 195

E-mail naslov: sandi.kofol@gmail.com

Skype: sandi.kofol

Facebook: Sandi Kofol psihološko svetovanje in psihoterapija

 

read more

AKTUALNO

Bil sem gost v oddaji Dobro jutro, kjer smo se pogovarjali o ljubezni med mlajšim moškim in starejšo žensko.

Povezava do videa.

read more

Starševstvo, partnerstvo, slike na facebooku

Mama naj bi z otrokom razvila simbiotični odnos (doživljanje obeh kot eno). Ta odnos naj bi se začel razvijati že med nosečnostjo in dosegel vrh po rojstvu otroka (nekje v drugem letu starosti, plus minus, odvisno katero literaturo berete). To je za otrokov zdrav psihološki nadaljni razvoj zelo pomembno. Zelo pomembno pa je tudi, da se mama potrudi, da iz tega odnosa z otrokom tudi gre ven, saj je to vsaj toliko, če ne še bolj pomembno za zdrav razvoj otroka. Vloga očeta je tudi zelo pomembna pri tem, da partnerki pri tem pomaga. Na začetku psihično odrasel moški zna tolerirati, da nima toliko pozornosti s strani partnerke kot jo je imel prej (saj se sicer mora partnerka ukvarjati z dvema “otrokoma”), kasneje pa tudi pomaga, da partnerka uspe iti iz simbiotičnega odnosa z otrokom, seveda postopoma. To tudi pomeni, da ponovno postane zelo pomembno ukvarjanje s partnerstvom in ne samo s starševstvom.
No, sedaj pa k bistvu, zakaj sploh to pišem. Postavljam trditev oziroma hipotezo, da lahko na podlagi slik, ki jih mama objavlja na FB diagnosticiramo, sklepamo koliko je še v simbiozi z otrokom in na podlagi starosti otroka tudi vidimo ali je prav, da je še v simbiozi z njim. Če nekoliko poenostavim in zanemarim nekatere druge dejavnike, bi šlo nekako takole v ustreznem poteku dogodkov: nekje od srede nosečnosti dalje bi začelo naraščati število slik noseče mame in se zmanjševati število slik, kjer je prisoten tudi partner, po rojstvu bi se krepko povečalo število slik otroka (tudi brez mamice, saj sta tako in tako kot eno), število slik partnerja bi padlo na nulo, nekje od leta in pol pa bi se že morale začeti ponovno pojavljati slike partnerja, ki bi jih bilo vedno več, tudi skupaj s partnerko (vedno več), seveda bi se število slik otroka zmanjšalo…
Mamice, poglejte malo vaše FB profile in naredite statistiko. Poskrbite tudi za partnerstvo, ne samo materinstvo. Prav tako očetje, pomagajte partnerkam iz simbioze, tudi na začetku na račun slabe volje. Na dolgi rok vam bo otrok, vaše partnerstvo in vi samo hvaležni…

read more

Seks na dopustu – 2. del

Zelo pomemben dejavnik za dober dopustniški seks so pričakovanja o tem, kako naj bi oziroma bo izgledal sam dopustniški seks (in tudi dopust kot tak). Seveda so pomembna pričakovanja obeh partnerjev. Takrat ko so pričakovanja usklajena oziroma kompatibilna, je navadno tudi seks super. Do problema pride, ko pričakovanja niso usklajena. Predstavljajte si situacijo, ko ima en izmed partnerjev (ne glede na spol) pričakovanja, da bo na dopustu predvsem užival v dobri knjigi ali igranju tenisa, drugi pa v pogostih in različnih spolnih odnosih s svojim partnerjem. V tej situaciji so zapleti in nezadovoljstvo na eni ali obeh straneh neizbežni. Pri prvemu bodo misli stalno skoncentrirane na knjigo ali tenis, pri drugem pa na seks. Od njunega odnosa je sicer odvisno ali se bosta o tem tudi kaj pogovorila ali pa bosta le težila vsak k svojemu in pričakovala, da ima tudi drugi podobna pričakovanja in da tako in tako eden drugega tako dobro poznata, da točno vesta, kaj si drugi želi. Na žalost navadno ni tako. Še posebno, če ste bolj na začetku zveze ali pa ste se v zvezo že zelo odtujili od partnerja. Posledica so slaba volja, kreganje ali igranje užaljenosti in odmikanje eden od drugega.

Verjetno se sprašujete, kaj narediti. Po mojem mnenju se je treba pogovoriti in dogovoriti že pred ali pa takoj na začetku dopusta. Ravno tako kot ste se pogovorili npr. o tem kakšno hrano, obleke, športne pripomočke boste s sabo odnesli na dopust, tako se pogovorite o seksu. Vsak naj pove, kaj, kako in koliko si želi. Možno je, da boste ugotovili, da so pričakovanja različna. Nič hudega, ne obupajte takoj, začnite se o tem pogovarjati. Zagotovo se bo treba tudi »pogajati« in skleniti določene kompromise. Včasih pa še to ne. Lahko boste celo ugotovili, da imate zelo podobna pričakovanja ampak niste imeli poguma, da bi jih ubesedili. To bi bila precej velika škoda, da bi dva, ker nista skomunicirala, bila brez nečesa, kar si oba (zelo) želita. Še več, lahko bi bila oba razočarana eden nad drugim, ker drugi ne zna brati misli in želja drugega. Torej, ubesedite svoje želje!

Mogoče se bo oglasil kakšen »romantik«, ki bo vprašal, kje je pa spontanost pri seksu (ki je načeloma tudi do določene mere pomembna), če se o vsem pogovorimo. Osebno mislim, da je škoda staviti na karto spontanosti pri seksu in potem le enkrat odlično spontano seksati na celem dopustu, vmes pa biti slabe volje in nezadovoljen. Pa ne pozabite na še nekaj, samo spontanost lahko v veliki meri vpeljete tudi, če se o seksu in pričakovanjih pogovorite s svojim partnerjem …

read more

Seks na dopustu – 1. del

Seks na dopustu je lahko nekaj, kar lahko bistveno vpliva na kvaliteto partnerskega odnosa in življenja na splošno. Takrat se sprostimo, odklopimo od službe in vsakdanje rutine življenja, manj je stresnih situacij, kar so vse predispozicije za dober in kvaliteten seks. Na žalost pa velikokrat ni tako.  Namesto dobrega in kvalitetnega seksa, je le-ta nekvaliteten in nezadovoljujoč in se tako vrnemo v vsakdanjo življenjsko rutino s precej grenkim priokusom.

Dejavnikov, ki vplivajo na kvaliteto dopustniškega seksa je veliko. Zelo pomembna je kvaliteta samega partnerskega odnosa kot takega. To je dobra podlaga, ampak se ničkolikokrat zgodi ravno nasprotno. Seks je na dopustu nekvaliteten (kakšni so razlogi in zakaj je tako, naslednjič…) in vrnemo se domov slabe volje in z grenkim priokusom. Po drugi strani pa je zanimivo, da so lahko dopustniški seksi pri parih, ki imajo sicer slab partnerski odnos, “presenetljivo” zelo dobri. Marsikateri par odide domov celo navdušen, da je prav ta dopust popravil slab odnos. Enkrat lahko ugibate, kaj se zgodi, ko pridejo domov. Ja, vse se vrne v stare tirnice in slab odnos, kar prinaša še dodatno slabo voljo in posledično še poslabša odnos. Taki pari se nato sprašujejo (seveda vsak pri sebi, zase, ker je tudi komunikacija o tem znotraj para tabu tema povezana z doživljanjem strahu in tudi tesnobe), kaj je razlog za to. Na žalost ne poznajo logike celotnega dogajanja. Osnovna napaka je že v pričakovanjih. Veliko jih pričakuje, da bo 14 dni vrhunskega dopustnikega seksa in kvalitetno preživetega časa eden z drugim ob 351 dneh ( ali pa 352 dneh ob prestopnem letu) čudežno pozdravilo ali zgradilo super odnos. Zadeve ne gredo tako. Razlog za teh kvalitetnih 14 dopustniških dni je seveda predvsem v tem, da sta bila partnerja takrat eden za drugega, bolj povezana, kar se je odražalo tudi v dobrem seksu. Ja, na tem bi bilo dobro delati tudi ostalih 351 (352) dni. Vzemite si čas za vaju dva, nič ni narobe tudi če na dnevni ravni. Pogovarjajte se o lepih in manj lepih stvareh, o svojih občutjih, strahu, jezi, žalosti in zadovoljstvu, pa ne pozabite na seks, če vam vsaj nekaj pomeni v vašem življenju.  Če ste že z dopusta, lahko s tem začnete danes. Če še greste, uživajte in poskušajte te vzorce prinesti domov …

read more

Naj bo dopust čas sprostitve in intimnosti, ne pa nepotrebnih konfliktov in prepirov

Nekateri ste že bili na dopustu in ste kaj podobnega doživeli letos, drugi v preteklosti, nekateri, ki pa se nanj še odpravljate, pa na žalost boste. Prepogosto ljudje na dopustu namesto, da bi se spočili in še bolj zbližali s svojimi bližnjimi, podležejo nepotrebnim prepirom in konfliktom. Že zelo hitro se sprašujejo ali ne bi bilo bolje, da na dopust sploh ne bi šli. Zanimivo je, da prepogosto za prepir in slabo voljo krivijo vse druge, partnerja, otroke ali prijatelje. Ne pozabimo, za konflikte, prepire itd. smo vedno odgovorni vsi prisotni in vključeni, vsaj na dolgi rok gledano.

Dajmo se vprašat bistveno vprašanje: “Kaj je sploh namen dopusta?”. Po mojem mnenju je “polnjenje naših največkrat že zelo praznih akumulatorjev”. To počnemo s počitkom in užitki in prav dopust je zelo lepa priložnost za to. Večji bodo užitki, bolj bomo “napolnili naše akumulatorje”. Prav tu pa navadno pride do problema, da do užitkov na dopustu sploh ne pridemo, ker delamo ali pa prihaja do nepotrebnih konfliktov in prepirov. To je, mimogrede, precej normalno pri vseh tistih parih ali družinah, ki imajo bolj slabe medsebojne odnose in tistih, ki se med letom bolj malo ukvarjajo odnosi in bližino. Torej pri tistih, ki so se odtujili eden od drugega, če so seveda sploh kdaj bili blizu eden drugemu, oziroma sicer živijo v skupnem partnerstvu ampak zelo eden mimo drugega. Nekateri celo priznajo, da imajo občutek, da živijo s tujci in potem naivno upajo, da bo dopust to popravil. Odvije se seveda vse skupaj čisto drugače. Že prvi ali drugi dan pride do prepira in pri veliko njih pokvari preostali del dopusta. Biti skupaj z nekom praktično 24 ur na dan je lahko precej naporno, če je odnos slab. Še posebno velja to za tiste, ki jih je strah bližine in jih dopustniška situacija sili v to, česar jih je strah – v bližino. Nekateri to rešujejo tako, da na dopustih večji del časa preživijo ob hudi športnih aktivnostih, v lokalu ob večji količini alkohola v krvi ali pa ob 16 urnem branju sicer zelo zanimive knjige…

Kaj je za narediti? Tisti, ki imate zelo slab odnos, zelo malo. Sicer pa se vse odvija okrog naših pričakovanj. Če boste spremenili svoja pričakovanja, je lahko bolje. Namen dopusta je počitek in užitek. Privoščite si to! Ne pričakujte sicer, da boste že v prvih dveh dnevih uspeli odklopiti službene zadeve v svoji glavi, zato bodite potrpežljivi eden do drugega. Izklopite službene telefone in maile. Razen če ne gori voda…  Pogovarjajte se o skupnih stvareh, ki vsem prinašajo vsaj malo užitka, in to začnite Izvajati. Vsak naj ima tudi nekaj časa sam s sabo in naj takrat počne, kar njemu prinaša užitke. Lahko tudi sedite ali ležite v senci in poskušate misliti na nič…

Užitkov poln in sproščujoč dopust želim vsem tistim, ki se nanj še odpravljate, tistim, ki ste pa z njim za letos že zaključili, polagam na srce, začnite delati na dobrih medosebnih odnosih z ljudmi, ki so vam najbližje in nameravate naslednje leto z njimi preživeti dopust. To je najboljša popotnica za naslednji dopust!

 

 

read more

Naučimo se reči “NE” – orodja – NADALJEVANJE

Če ste naredili vajo, ki sem vam jo predlagal v prejšnjem tednu, imate sedaj v svojem zvezku nekaj situacij (eni več, drugi manj), ko bi si želeli, da bi izrekli besedico “NE”, pa je niste znali ali zmogli. Poleg tega imate tudi dopisane stavke, ki bi si jih želeli izreči ob tem, ko bi rekli “NE”. Odlično! Sedaj lahko greste korak naprej. Najprej si še enkrat preberite vse napisane situacije in poskušajte ugotoviti ali se določene situacije ponavljajo (kar je zelo možno). Nato izberite eno izmed njih in sprejmite odločitev, da boste v naslednji podobni situaciji rekli “NE” in tudi tisti stavek ali več njih, ki jih imate ob tej situaciji zapisane. Bodite potrpežljivi, mogoče vam bo na začetku uspelo to narediti enkrat ali dvakrat na teden, to je OK, važno je, da trenirate in da vam počasi pride v kri. Želim vam, da bi ob vsakem uspešno izrečenem “NE” doživeli vsaj malo zadovoljstvo.

Nikar se ne bojte reakcij drugih, večina bo vaš “NE” čisto “normalno” sprejela, sicer ob tem ne bodo najbolj navdušeni, ampak zgodilo se ne bo nič hudega. Nekateri bodo celo rekli ali pa si pri sebi mislili: “Končno se mu/ji je uspelo postaviti zase.”. Seveda pa bo nekaterim lahko ta vaš “NE” tako čuden, da bodo bolj ali manj burno odreagirali. Ne ustrašite se tega, osebe, ki so vam blizu, se bodo že navadile in sprejele, da v odnosih vsaka stran tudi kdaj reče “NE” željam drugega. Če pa gre za ljudi, ki vam niso blizu, se pa še manj sekirajte. V končni fazi pa, kdo pa so oni, da bi se zaradi njih sekirali?

Oglasim se vam z naslednjim blogom čez kakšen mesec, ker odhajam na potovanje. V tem času pridno trenirajte, še vedno pa si vsak dan zapisujte situacije, ko vam ni uspelo reči “NE”, poleg tega z drugo barvo pa tudi že situacije, ko vam je z zavestno odločitvijo in voljo uspelo izreči “NE”. Srečno!

read more

Naučimo se reči “NE”- “orodja”

Nadaljujmo z zadnjič začeto temo in si poglejmo eno izmed možnih orodij, vaj, ki nam bo pomagala pri odločitvi in izgradnji veščine, da bomo lažje ali sploh izrekli “NE”. Na začetku ne pričakujte, da bo to lahko, pa tudi kasneje ne pričakujte, da boste doživljali neka zelo prijetna čustva, ko boste rutinirano izrekali “NE”. Logično in normalno je, da doživljamo ob tem neka vsaj blaga neprijetna čustva ali pa vsaj mešanico prijetnih in neprijetnih.

Naloga bo trajala en teden z možnostjo podaljšanja. Nabavite si zvezek kamor boste vsak večer pred spanjem zapisovali svoje dnevne situacije. Vsak večer zapišite situacije, ko ste imeli priložnost in niste izrekli “NE”, čeprav bi si to želeli ali ste vedeli, da bi morali, pa nekako niste zmogli. Opišite situacijo, napišite tudi, kaj ste naredili. Ko imate napisane vse dnevne situacije, si jih še enkrat preberite in poleg vsake situacije napišite, kako bi lahko drugače odreagirali. Najbolje je, da dobesedno napišete stavek ali več njih, ki bi jih izrekli, če bi lahko. Če ne veste, kaj bi bilo za izreči, lahko pomislite, kaj bi svetovali svojemu najboljšemu prijatelju, če bi se znašel v isti situaciji in bi vas prosil za vaše mnenje ali pomoč.

Po enem tednu boste imeli listo vaših tedenskih situacij in če sami od sebe ne boste dobili ideje, kaj sedaj narediti s to listo, pokukajte čez en teden na tole stran, kjer vam bom dal nadaljna navodila in napotke…

 

read more

Kako izustiti – reči “NE!”?

Kako pogosto se znajdete v situaciji, da bi radi rekli “Ne”, pa nikakor ne znate ali ne zmorete izreči te vokalno relativno enostavne besede? Kvečjemu vam uspe izreči ” Nja”. Radi bi izrekli “Ne”, pa je ne in ste v naslednji stotinki sekunde, ko je ne izrečete, nad sabo jezni, razočarani ali celo obupani v smislu “Saj mi tako in tako nikoli ne bo uspelo izreči te besede. Tak pač sem.”. Dragi moji, ne obupajte, niste taki, zgolj ne znate, nimate izdelane in osvojene veščine “izreči Ne”. To se lahko naučite. Nekateri tako, da se odločite, da boste sistematično v situacijah, ko želite reči “Ne”,, to tudi izustili. Samo pozornost temu namenite, vzemite si pol sekunde za razmislek, kaj boste izrekli v takih situacijah in videli boste, da lahko. Če vam kljub temu zadeva ne uspe, potem verjetno sodite v skupino ljudi, ki ima težavo reči “Ne” zaradi nekega strahu pred tem. Najpogosteje je to nezavedni ali zavestni strah v smislu ” Kaj si bo pa drugi mislil, če mu rečem ” Ne”?”  ali pa “Kaj si bo pa drugi mislil o meni, če mu rečem “Ne”?” ali pa  ” Ne bo me več imel rad!”… Ja, veliko pomislekov in strahov.  Kar poskušajte si odgovoriti na ta in podobna vprašanja. In ko si boste odgovorili, naj vašemu odgovoru sledi naslednje vprašanje ” PA KAJ?”

read more

“Čustva so moj gospodar”

Ta stavek večkrat slišim in se tudi večkrat spomnim, kako je ta stavek v preteklosti veljal zame, še več, ponosen sem bil, da je tako. Sam sebi sem govoril in bil ponosen na to, da sem pristen pri tem, ker doživljam čustva v pravem pomenu besede in jih tudi do določene mere pokažem drugim. S spoznavanjem samega sebe, brskanjem po sebi in spoznavanjem določenih psiholoških teorij in avtorjev, pa mi je postajal ta stavek vse manj in manj pri srcu. Ugotovil sem, da je lahko tudi drugače, BOLJE. Vedno bolj sem postajal in postal JAZ tisti, ki je gospodar lastnih čustev. Jaz sem tisti, ki sem se jih naučil prepoznavati pri sebi in tudi drugih in še več, začel sem z njimi upravljati. Ne dovolim več jezi, strahu, žalosti, ljubezni in drugim čustvom, da upravljajo z mano, ko se mi zdi, da nič ne morem narediti. Sedaj mi je jasno, da sem jaz tisti, ki je jezen, prestrašen, žalosten, ljubim itd. Jaz sem tisti, ki doživlja ta čustva in jaz sem tisti, ki lahko ta čustva, njihovo energijo, uporabim, da je meni bolje. Priporočam! Poskusite tudi vi.

read more

SPREMINJANJE NAŠIH NEUSTREZNIH VZORCEV – SAMOPODOBA – šestič

Naši vedenjski vzorci so kot potke, poti, ceste in avtoceste speljane skozi gozd. Dlje časa in bolj pogosto, ko hodimo po eni izmed poti, bolj je ta pot uhojena, zvožena in utrjena (včasih celo tlakovana in asfaltirana z vso moderno prometno signalizacijo) in seveda večja je verjetnost, da bomo v naslednji podobni situaciji ponovno šli po njej.

Velikokrat se dejstva, da hodimo po določeni poti sploh ne zavedamo in če želimo spreminjati svoje neustrezne vzorce, jih moramo najprej ozavestiti – zavedati se moramo začeti, da gremo po točno določeni poti skozi gozd. Šele ko se tega zavemo, lahko začnemo razmišljati, da bi mogoče lahko šli po kakšni drugi oziroma da bi pa v naslednji podobni situaciji uporabili kakšen drug bolj ustrezen vedenjski vzorec. Kako to naredimo? Razmislimo kakšne so še druge možnosti – drugi možni vedenjski vzorci v isti situaciji, lahko se posvetujemo o tem z bližnjimi, prijatelji, si preberemo kakšno knjigo s tega področja ali se posvetujemo s strokovnjakom. Metaforično bi to pomenilo, da sprejmemo odločitev, da bomo skozi gozd začeli hoditi po drugi poti. To pomeni, da bomo morali zavihati rokave, v roke vzeti sekiro ali motorno žago in narediti novo pot. Poleg tega pa potem tudi začeti hoditi in uporabljati to pot. Na ta način bomo to pot utrdili in bo v naslednjih podobnih situacijah postala naša najbolj logična in verjetna izbira. Staro pot bo s časom zarastla robida, grmovje in drevje.

To dejansko pomeni, da moramo za spremembo vedenjskih vzorcev najprej sprejeti odločitev kateri je ustrezen novi vzorec in nato začeti »trenirati« nove vzorce. Večje kot bo število ponovitev »treninga«, bolj nam bo ta vzorec »prišel v kri«.

read more

Tokrat o samopodobi ponovno brez metafor – SAMOPODOBA – petič

Nekoč je živel fantek, ki je skupaj s svojo mamo, očetom in ostalimi brati in sestrami uporabljal iste vedenjske vzorce in to že od malih nog naprej. Zakaj je uporabljal te vedenjske vzorce sploh ni važno. Uporabljal jih je, včasih z namenom in ciljem včasih le iz navade. Praktično vedno so skupaj uporabljali iste vzorce. Podobno so počeli tudi drugi ljudje. Med sabo so se bodrili ali pa brez besed živeli eden mimo drugega. Nekako so vedeli, da nekaj počnejo in da pri tem niso sami. Ta način funkcioniranja je bil velikokrat zelo težak in naporen, včasih tudi nevaren. Za nekatere celo tako nevaren, da so izgubili življenje (po nesreči ali pa hote). Ampak to našega fantka in njegovih bližnjih ni odvrnilo od uporabe enakih vedenjskih vzorcev. Normalno da ne, saj je bil v družbi svojih najbližjih, tistih, ki so ga imeli najraje. Poleg tega pa: »Tako se to dela! Tako je v življenju!«, so govorili in se med sabo spodbujali.

Seveda je naš fantek odraščal, postal je najstnik in iz svojega najstniškega uporništva ni želel uporabljati več teh zelo znanih vzorcev. Včasih se je odločil, da bo naredil nekaj drugače, velikokrat ravno nasprotno kot prej. Največkrat sam. Želel je narediti drugače kot starši. Ponavljal si je: »Ne želim biti kot moji starši.« Problem je bil v tem, da so bili ti novi vzorci zanj nekaj novega, neznanega in nekaj česar ga je bilo velikokrat strah. Težko mu je bilo, ampak iz svoje trme mu je večkrat uspelo. Vedno večkrat…

Nato je odrastel, zdaj je moški, ki ponovno uporablja vzorce, ki so enaki kot jih je uporabljal kot mali fantek v »varnem« zavetju svoje družine. Pridejo dnevi, ko mu je to všeč, ko je celo ponosen na to. Pridejo dnevi, ko mu to ni všeč, ko se mu lastna dejanja gnusijo ampak kljub temu ne zna, ne zmore ali pa noče drugače. Kljub temu, da so nevarni, so mu znani in »domači« in zato jih še vedno uporablja. Večkrat ima zaradi tega hude težave z drugimi in sam s sabo. Zmeden je in bije bitko znotraj sebe. Na žalost vedno večkrat obupa in »tisto nekaj znotraj njega« je močnejše.

Sedaj pričakuje svojega prvega otroka in resno razmišlja o tem, kakšne vzorce bo učil svojega otroka…

SE NADALJUJE…

read more