SAMOPODOBA, LJUBEZEN in ISKANJE PRAVEGA / PRAVE…

Samopodoba je podoba, ki jo ima vsak posameznik o samem sebi. V bistvu si lahko podobo o samem sebi predstavljamo kot »zapise, ki jih ima vsak v svoji glavi« in se jih v večini primerov ne zaveda. Dejstvo pa je, da ti zapisi in torej samopodoba kot taka vpliva na naše razmišljanje, čustvovanje in tudi obnašanje.

Vsak posameznik ima neko splošno samopodobo, ki jo lahko pri vsakem tudi razdelimo na npr. intelektualno, telesno, poklicno, spolno, partnersko samopodobo itd. Vse te se seveda med sabo prepletajo in imajo večji ali manjši vpliv na splošni pogled na samega sebe (splošna samopodoba). Na tem mestu ne bi veliko razpredal o različnih samopodobah, bi se pa bolj natančno posvetil temu, kako splošna samopodoba vpliva na naše partnersko življenje. Vrnimo se torej k zapisom, ki jih imamo v naši glavi in kot rečeno ključno vplivajo na naše razmišljanje, čustvovanje in obnašanje. Bistveni zapisi vezani na našo samopodobo se nanašajo na  to, kaj si mislimo o samem sebi – odgovarjajo na vprašanje kdo sem jaz, kakšen sem, koliko se cenim, koliko se spoštujem, koliko imam samega sebe rad ter tudi ali si zaslužim partnerja. Odgovori na ta vprašanja so seveda lahko pri različnih ljudeh zelo različni in od njih je odvisno, kako se ti ljudje posledično obnašajo v življenju (v partnerstvu, pri spoznavanju partnerja, pri iskanju potencialnega partnerja…). Odgovori na ta vprašanja so lahko diametralno nasprotni pri različnih ljudeh in sicer na celotni dimenziji od ekstremno negativnih mnenj o samem sebi do ekstremno pozitivnih. Tako srečamo ljudi, ki si o samem sebi mislijo, da so uboge žrtve na tem svetu, da so zelo malo vredni ali celo nevredni, pri nekaterih srečamo celo sovraštvo do samega sebe. Na drugi strani dimenzije pa srečamo ljudi, ki sami sebe ocenjujejo in dojemajo kot najboljše, najlepše, najbolj pametne – kot večvredne, in pa celo take, ki sebe na neki način doživljajo kot bogove. Verjetno mi ni treba preveč poudarjati, da je obnašanje prvih zelo različno kot obnašanje drugih. Prvi se v življenju obnašajo precej bolj plaho, pasivno in z veliko ovirami v glavi, drugi pa so pri svojem obnašanju precej bolj aktivni, pretirano samozavestni in tudi predrzni. Seveda se ta podoba o samem sebi po analogiji zelo bistveno odraža tudi v partnerskem življenju. Lahko si predstavljamo osebo iz prve skupine (slabša samopodoba) kako pristopi k iskanju partnerja. Taka oseba ima zelo pogosto v glavi zapis, da je premalo vredna, da bi kdo sploh želel biti z njo. Zaradi tega je pri iskanju partnerja precej pasivna ali pa vsaj zelo sramežljiva. Taka oseba bo zelo težko aktivno pristopila do osebe, ki ji je všeč, da bi navezala stik. Taki navadno raje čakajo, da jih bo nekdo drug ogovoril. Sposobni so lahko čakati dolgo obdobje (tudi leta) in opazovati in občudovati neko osebo, saj upajo, da bodo končno opaženi. Ko pa tako osebo nekdo končno ogovori pa je njihova reakcija zelo plaha, sramežljiva, kar ima včasih za posledico, da oseba, ki je pristopila, njihovo reakcijo doživi kot nezainteresiranost in se posledično umakne (še posebno če tudi ta oseba nima ravno najboljše samopodobe in je končno zbrala pogum, da pristopi k nekomu).

Druga skupina ljudi, ki ima pretirano dobro samopodobo (omnipotentno) pa navadno nima problemov s pristopanjem do osebe, ki ji je všeč. Je pa njihov pristop iz lastnega občutja večvrednosti in zato navadno taki pristop izpade v očeh ogovorjene osebe kot vzvišen, predrzen, ohol…

Videli smo torej, da so zapisi v naši glavi tisti, ki bistveno vplivajo na to, kako se obnašamo pri spoznavanju partnerja in posledično kako se počutimo. Pri obeh navedenih skupinah ljudi smo videli, da njihov pristop ni najbolj uspešen. Ker je seveda bistven del zapisov v naši glavi in tudi samih obnašanj na nezavednem nivoju, se ti ljudje sprašujejo, kaj je narobe, da jim ne uspe priti do partnerja. Včasih se jim zdi, da so v začaranem krogu, nekateri celo obupajo in se sprijaznijo, da bodo pač samski. Seveda je to ob znanem dejstvu, da je partnerstvo v naši družbi relativno pomembna vrednota, zelo neprijetna zadeva, ki je povezana s stresom včasih pa tudi z obupom, apatijo in lahko celo depresijo.

Naj bo za danes to dovolj. Pogledali smo si dve skupini ljudi, ki imata očitno nefunkcionalne zapise v svoji glavi. Postavlja se vprašanje, kakšni zapisi pa so funkcionalni in posledično kakšen je »pravi« pristop. O tem naslednjič. Namig: očitno bo treba spreminjati zapise v naših glavah.

Leave a Reply