Ali po svetu hodimo odprtih oči?

Sedim na letnem vrtu kavarne, v centru Ljubljane in pijem kavo. Ura je 16.27. Misli so mi odtavale neznano kam, v nekem trenutku pa sem fokus pozornosti ponovno preusmeril na okolico, na tukaj in sedaj. Vprašal sem se, kaj vidim. Vidim ljudi, ki po ulici hodijo najverjetneje iz služb, vidim letni vrt, ki je poln in težko je najti prosto mesto. Nekateri še vedno sestankujejo in delajo ob pivu, drugi pa sedijo in pijejo svojo pijačo. Vprašam se ali so ti ljudje prisotni tukaj in sedaj v prostoru. Odgovor je po moje oceni negativen. Večina ljudi je glede na njihovo nebesedno komunikacijo zaprtih. Ko se srečajo z drugimi, umikajo poglede, no nekateri govorijo po mobilnem telefonu in so v drugem svetu. Kar nekaj ljudi pa je odsotnih, zamišljenih. Verjetno še vedno premlevajo projekte in probleme iz službe ali iz privatnega življenja.

Ja, ljudje hodijo eden mimo drugega, če se slučajno njihovi pogledi srečajo, jih čim hitreje umaknejo, niti pod razno pa niso motivirani za navezovanje stikov. No, mogoče so motivirani, ampak nič kaj veliko ne naredijo (ali si ne upajo) za to. Marsikdo se bo seveda vprašal – a zdaj pa naj navezujem stike kar na ulici? Ja, zakaj pa ne (ne dobesedno)! Prepričan sem, da je kar nekaj mimoidočih glede na statistiko samskih in bi, če bi jih vprašal ali si želijo partnerja, odgovorili z velikim DA. Vendar prav ti isti potem govorijo, saj ni primernih partnerjev, poleg tega pa saj jih nimaš kje spoznati. Pa tudi če bi se slučajno našel nekdo, ki bi si upal ogovoriti mimoidočega, ga ta želja hitro mine, ko vidi zaprte ljudi z odbijajočim ali ledeno hladnim izrazom na obrazu. Nekoliko bolj optimistično začnem gledali na vse skupaj, ko pri sosednji mizi (zanimivo naključje) slišim mlajšo žensko razlagati prijateljici, kako je zbrala pogum, se prijavila na enega izmed spletnih portalov, spoznala moškega, šla z njim na zmenek in bila navdušena. Ja, partnerja dobimo tako, da zato nekaj naredimo. Verjetnost, da bo pozvonil na vaša vrata, ko boste doma čakali na to, je zanemarljivo majhna.

Zavedajmo se, da je vsak trenutek lahko tisti trenutek, ko lahko koga spoznam. Seveda pa je treba po svetu hoditi z odprtimi očmi in opaziti naklonjenost nekoga drugega. Pa ne samo opaziti ampak tudi čim hitreje odreagirati. Precej bi vas bolela glava, če bi vam nekdo namontiral na telo kamero, ki bi posnela vašo okolico in bi po analizi ugotovili, koliko potencialnih partnerjev ste izpustili, ker niste videli ali si niste upali se odzvati.

Zato glejte okrog sebe in opazujte ljudi, ki hodijo mimo vas in če si upate, se spogledujte, izgubiti nimate kaj, lahko le veliko pridobite.

Za konec pa mogoče še to: nič ni narobe tudi, če ženska naredi prvi korak. Zakaj bi namreč izgubljale priložnosti, ker bi zgolj sedele in čakale, to je pasivna pozicija. Veliko bolj vam priporočam aktivnost.

51 Comments

  1. Andreja

    Hipotetično…sediš tam ,kjer si rekel da si sedel,opazuješ ljudi in prisede ženska ,ki te vpraša ,če ti lahko plača pijačo in če si za klepet z njo,ker si ji simpatičen….opiši mi kaj se zgodi.

  2. Sandi

    Glede na to, da sem srečno poročen, bi ji takoj dal vedeti, da naj ne upa, da bi se lahko karkoli razvilo.
    Če bi imel čas, bi vseeno poklepetal z njo kot človek s človekom.
    Če bi se mi pa to zgodilo pred leti, ko sem bil samski, bi bil zelo počaščen in če bi mi bila všeč, bi vložil vso energijo, da bi jo bolje spoznal in mogoče bi se ob obojestranski želji po spoznavanju razvilo kaj več. Spil bi pa kavo z njo tudi, če mi na prvi pogled ne bi bila najbolj všeč.

  3. Tisa

    Koliko moških misliš da deli tvoje mnenje? Ki v teoriji se mi zdi, da marsikateri fant/moški misli, da bi mu blo všeč, če bi se to zgodilo, v resnici pa se mi zdi, da bi se takega pristopa ustrašli in bi jih odbilo (ker hočejo bit oni tisti, ki izbirajo). Ali se motim?

    • Sandi

      Mogoče bi se kdo dejansko ustrašil aktivnega pristopa ženske, marsikdo pa tudi ne. Še posebno pa če bi bil ta prvi korak s strani ženske bolj prefinjen v smislu, da moški dobi občutek, da je mogoče zanimiv za konkretno žensko – “všeč si mi, pristopi”. Ni treba zelo direktno pristopiti na ulici do mimoidočega moškega in ga vprašati, če bi se poročil z vami (zavedam se, da karikiram), lahko pa se npr. moškemu, ki je v istem prostoru kot vi, nasmehnete in se z njim malce spogledujete. Izgubiti nimate kaj.
      Z logiko, da moški izbira, se v današnjem modernem času ne morem strinjati, čeprav se z vami strinjam, da je pri marsikom še vedno prisotna, ne pa več pri vseh.

Leave a Reply